Iran grozi Ukrajini, hutijevci grozijo Savdski Arabiji

Iran grozi Ukrajini, ker je ta napadla transportno ladjo, ki je prevažala vojaške komponente Iranu, ob tem krivijo še Izrael. Medtem ZDA in Iran še vedno grozita z medsebojnimi napadi. Po drugi strani hutijevci grozijo Savdski Arabiji z raketiranjem in zaporo ožine Bab el-Mandeb.

Ukrajinski napad na iransko transportno ladjo

Ukrajinski ambasador v Izraelu je potrdil, da je Ukrajina izvedla napad na transportno ladjo v Kaspijskem morju, ki je prevažala komponente za drone in rakete v Iran. Ukrajina je sporočila, da je šlo za prevoz komponent, namenjenih za izdelavo orožja, ki se uporablja proti Ukrajini, zato je imela pravico napasti ladjo. Uradno so še sporočili, da ladja, ki prevaža orožje ali komponente za orožje za uporabo v vojni na njihovem ozemlju, ni več civilna, ampak vojaška tarča. Zato lahko Iran pričakuje, da bo Ukrajina uničila še kakšno podobno tarčo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odgovoril na iranske kritike. Iranu sporoča, da prodajajo orožje Rusiji. Poudaril je, da roji iranskih dronov morijo po ukrajinskih mestih in ubijajo civliste, zato je bila iranska ladja legitimna tarča. Pričakovati je, da se bo Ukrajina poslužila podobnih vojaških akcij, ker so učinkovite in širijo konflikt še na zaveznice Rusije. Iran je trenutno v zelo slabem ekonomskem in političnem stanju, zato bi bilo odprtje še enega konflikta za to državo zelo drago, predvsem pa prinaša nestabilnost.

Iranski odziv na ukrajinski napad, grožnje tudi Izraelu

Iranski zunanji minister Aragči se je takoj odzval in začel groziti Ukrajini z napadom, čeprav ni natančno povedal kako bo Iran odgovoril. Povedal je namreč, da napadi na Iran ne ostajajo brez odgovora, ni pa komentiral obtožb Zelenskega, da je transportna ladja prevažala komponente za izdelavo dronov in raket, ki jih Rusija uporablja za vojno v Ukrajini. Aragči je poleg Ukrajine obtožil še Izrael ter povedal, da je Ukrajina izvedla napad na željo Izraela.

Aragči je poklical ruskega zunanjega ministra Lavrova in evropsko sekretarko za zunanje zadeve Kajo Kallas. Lavrov je Aragčiju izrazil sožalje zaradi mrtvega mornarja, medtem ko je Aragči Kallasovo obtožil, da je odgovorna tudi EU. Aragči je danes še enkrat opozarjal Ukrajino, šef parlamentarne komisije za varnost Ebrahim Ezizi pa je grozil s povračilnimi ukrepi.

Državi ZDA in Iran grozita ena drugi z vedno večjimi napadi

Ameriška vojska je zaustavila bombardiranje ciljev v Iranu po 13 dneh, ker naj bi dosegli cilje. V ameriških medijih se zastavljajo vprašanja, ali so prenehali raketirati cilje v Iranu, ker naj bi vojski zmanjkalo raket. Ameriška administracija, predsednik Trump in vojska so obtožbe o pomanjkanju streliva zanikali in sporočajo, da lahko kadarkoli ponovno začnejo bombardirati. Admiral centralnega poveljstva ameriške vojske naj bi zaustavil napade na Iran, ker so izčrpali cilje in bi z nadaljnjimi napadi šlo le za nesmiselno porabo raket, poroča Axios. Zadnji napadi naj bi dodatno zmanjšali zmožnosti iranskih vojaških kapacitet, poveljstvo namreč ocenjuje, da je ostalo le še 20 odstotkov operativnih vojaških ciljev. Ti cilji so lahko potencialna tarča, če bi se sovražnosti nadaljevale.

Po drugi strani je tudi Iran prenehal raketirati države v regiji, postavljajo pa se ista vprašanja o zanesljivosti iranskega arzenala. Enako kot ZDA je Iran zanikal navedbe o pomanjkanju raket in sporočil, da so prenehali raketirati, ker so ZDA zaustavile napade na cilje v Iranu. Sporočili so še, da če bodo ZDA ponovno obnovile napade, potem bo Iran enako raketiral sosednje države v zalivu. Ena in druga država grozita, da bi v primeru obnovitve napadov odgovorili še z večjimi napadi, kar v besednjaku obeh držav ni novo. Izrael se v tem trenutku drži ob strani in ni sodeloval v novih napadih, kar je razumel tudi Iran, ki se je tokrat vzdržal z napadi na cilje v Izraelu. Iran se namreč zaveda, da bi z raketiranjem Izraela sprožil reakcijo, zato raje spodbuja Hezbolah, da opravi delo namesto Irana.

Iran zanika pogajanja

Z vseh strani prihajajo zelo nasprotna poročila o tem, kako potekajo pogajanja med ZDA in Iranom. ZDA so sporočile, da so pogajanja še vedno na mizi, vendar naj bi dale Iranu možnost, da premisli o svojih načrtih. Hkrati je Katar pozval obe strani, da zaključita medsebojni sporazum. Po drugi stran je Iran danes zanikal, da pogajanja potekajo, in obtožil medije lažnih novic. Govornik zunanjega ministrstva je sporočil, da potekajo le pogovori z Omanom, ki pa so bilateralne narave. Poudaril je, da je trenutna britanska vlada razumnejša od prejšnje, kar bi znalo pomeniti, da so iranski predstavniki imeli ločene pogovore. Prav tako je Veliki Britaniji zagrozil v primeru posredovanja pomoči ladjam v Hormuški ožini. Iran medtem še vedno izvaja operacije v iraškem Kurdistanu, vendar več izjav o operacijah niso dali.

Srečanje Netanjahuja s Trumpom v Beli hiši

Izraelski predsednik vlade se odpravlja na obisk v Belo hišo, kjer naj bi s Trumpom razpravljala o savdskem sporazumu, Libanonu, Iranu, Gazi in Zahodnem bregu. Za Trumpa je zelo pomembno, da Netanjahu umiri ekstremistične naseljence na Zahodnem bregu, ki so postali ena največjih težav za izraelsko sklepanje sporazumov v regiji. Trump si namreč zelo želi, da bi Savdska Arabija in Izrael podpisala Abrahamski sporazum, čeprav so Savdijci pobudo 'prijazno' odklonili. Vprašanje je, ali bi Savdijci podpisali sporazum, četudi bi Netanjahu umiril naseljence.

Zaenkrat dogovor v Libanonu poteka po načrtu, vprašanje pa je, koliko težav lahko povzroči Hezbolah v prihodnosti. Ta je namreč že dobil formalno podporo Irana, da minira sporazum med Libanonom in Izraelom, medtem ko je za Trumpa ta sporazum eden večjih dosežkov njegove administracije. Glede Irana si Trump ne želi prevelikega izraelskega vpletanja, prav tako pa bi rad sprožil obnovo Gaze. Ta je v tem trenutku vprašljiva, ker bo odvisno, kaj bo po jesenskih izraelskih in palestinskih volitvah. Kako bo reagiral Hamas, ne vemo, kajti v preteklosti je želel prevzeti Zahodni breg, medtem ko si Fatah želi nadzor nad Gazo. Ali bo med frakcijama prišlo do spopadov kot v preteklosti bomo videli jeseni.

Volitve v Izraelu in sklepanje mednarodnih sporazumov

Največji glavobol Netanjahuju povzročajo ekstremistični naseljenci na Zahodnem bregu in skrajna judovska ločina Haredijev, ki so resno načeli izraelsko demokracijo. V parlamentu poteka velik spor glede izvzetja ortodoksnih judov iz vojske, Harediji pa so začeli še množično nadlegovati druge Izraelce z zakoni, ki spominjajo na šeriatsko pravo. Sekularni Izraelci so zato na nogah, prav tako pa so se levemu političnemu polu v kritiki Netanjahuja pridružili še nekdanji desni predsednik vlade Naftali Benett (koalicija Skupaj) skupaj s predstavnikoma sredinskih strank Gadijem Eisenkotom (Jašar) in Jairjem Lapidom (Ješ Atid). Danes je v Izraelu relativno široka desno-leva opozicija Netanjahuju, zato bodo izraelske jesenske volitve zelo zanimive.

Izraelske obveščevalne agencije so sporočile, da poskušajo na volitve v Izraelu vplivati tako Iranci kot Turki. Izrael si v tem trenutku prizadeva skleniti več regionalnih partnerstev v zalivu, predvsem s Savdsko Arabijo, Netanjahu pa je večkrat namignil, da komunikacija že poteka, kar Savdska Arabija ni niti zanikala niti potrdila. Več držav v regiji je sicer potrdilo, da so v stalnih stikih z Izraelom. Po drugi strani je sirski predsednik al-Šara sporočil, da bi rad z Izraelom sklenil varnostni sporazum, ki bi tlakoval pot k dolgoročnemu miru, s tem pa Sirija ne bi žrtvovala pravice do Golanske planote.

Grožnje hutijevcev Savdski Arabiji

V četrtek so hutijevci pod taktirko Irana napadli dva savdska tankerja Encelia in Layla v Rdečem morju. Savdske oblasti so potrdile napad na en tanker, to je Encelia, medtem ko Layle niso omenili. Ponovno se poraja vprašanje, ali imajo hutijevci dolgoročni načrt za zaustavitev prometa skozi Sueški prekop ali gre le za bilateralni spor med državama. Zastavlja se vprašanje, ali je Iran pripravljen popolnoma zaustaviti promet do Evrope, kjer si prizadeva za vzpostavo svežih odnosov.

Savdski zunanji minister princ Faisal bin Farhan se je pogovarjal o prehodu skozi Rdeče morje in nevarnosti, ki jo predstavljajo hutijevci, s kolegi v Egiptu in Katarju. Gulf Cooperation Council (GCC) je že obsodil napade hutijevcev na cilje v Savdski Arabiji. Ta namreč vidi omenjene napade kot poskus zaustavitve trgovanja Savdske Arabije z Evropo, predvsem potem ko so poslali nekaj raket nad pristanišče Janbu, ki je ključno za obvod Hormuške ožine.

Zamnjšanje prometa v ožini Bab el-Mandeb in napad na kapacitete ARAMCA

Pretok ladij skozi Bab el-Mandeb se je zaradi napadov hutijevcev preko vikenda občutno zmanjšal, kar vzbuja strah pred ponovno rastjo cen nafte in naftnih derivatov. Hutijevci so poskrbeli za moteno preskrbo ladij, ki plujejo v Evropo, medtem ko imajo ladje, namenjene na Kitajsko, prost prehod. To nakazuje na možnost, da je Kitajska vedela za prihajajočo blokado oziroma raketiranje. Dva tankerja in štirje supertankerji, namenjeni na Kitajsko, s prehodom ožine Bab el-Mandeb niso imeli težav.

Toda Savdsko Arabijo skrbijo vedno bolj intenzivni napadi celo na rafinerije znotraj države, kar bi jo morda potisnilo še v en spopad s hutijevci, ki se pred leti ni zaključil s savdsko zmago. Kronski princ Salman je zato opravil telefonski pogovor z novim predsednikom vlade Velike Britanije Andyjem Burnhamom, ki je že dal polno podporo pri boju proti hutijevcem. Farhan se je slišal še z omanskim zunanjim ministrom al-Busaidijem, saj je Oman ravno opravil dvostranske pogovore z Iranom.

Savdska Arabija je kot povračilni ukrep v Jemnu izvedla napade na pristanišča Hodeido, Ras Iso in Salif. Raketirali so še cilje hutijevske vojske v Al-Džubi, Majzarju in Al-Safri, kjer so uničili raketne lanserje in skladišča z raketami katjuša. Medtem se je jemenski predsedniški svet, ki je mednarodno priznan, sestal s savdskimi kolegi in mobiliziral sile na meji tistih območij, kjer prevladujejo hutijevci. Ti so kot odgovor na savdska bombardiranja pristanišč raketirali rafinerijo ARAMCA v Gizanu in obrat za desalinizacijo v Al-Šakiku. Poleg tega so ciljali še elektrarno Dahranu al-Džanubu in bencinsko črpalko v Hamis Mušaitu. Pričakovati je, da bo Savdska Arabija zaradi napadov Hutijev ukrepala.